tag:blogger.com,1999:blog-11187250122007400222024-03-20T03:05:44.188-07:00Welcome to the jungle!Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.comBlogger12125tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-2785237419377897542014-12-25T17:33:00.002-08:002014-12-25T17:33:35.622-08:00Rimska logika... "Ma kaj me briga, ena črta na prehodu za pešce več."<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBqvw3WVXuqV7OZ4Z6FboEQLhmw-1qSCnNHSQIjQajCMmgkTfDbGAfjrxbjHne1-wPyJaRTYRUuJKjnyw3_qmRJhAo-MT6DZDQi8mHhC6HTc8iQ9O5OVuBe_xMpwA-dZ7iy3mDV6kJfKTW/s1600/IMG_20131221_173134.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBqvw3WVXuqV7OZ4Z6FboEQLhmw-1qSCnNHSQIjQajCMmgkTfDbGAfjrxbjHne1-wPyJaRTYRUuJKjnyw3_qmRJhAo-MT6DZDQi8mHhC6HTc8iQ9O5OVuBe_xMpwA-dZ7iy3mDV6kJfKTW/s1600/IMG_20131221_173134.jpg" height="300" width="400" /></a></div>
<br />Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-50242917808931731632014-12-25T17:26:00.000-08:002014-12-25T17:26:08.846-08:00Bodite pazljivi pri nakupih daril... tukaj, v mestu stila in mode, lahko najdete tudi pletenine 200% kvalitete... ?!?<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhmt73OSsLfnUKask0UT4XTuYaOVEuQjhMfV3goBijmmmF084EqyvKhKpxknBXk-4VXVRpoamhOlv_5UL_LuOZsGteFdkbIBR5fTPV3pzfcAmettZVYu6SrvRZxG87gQTZZHB_sKZIWJtRU/s1600/IMG_20131223_175721.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhmt73OSsLfnUKask0UT4XTuYaOVEuQjhMfV3goBijmmmF084EqyvKhKpxknBXk-4VXVRpoamhOlv_5UL_LuOZsGteFdkbIBR5fTPV3pzfcAmettZVYu6SrvRZxG87gQTZZHB_sKZIWJtRU/s1600/IMG_20131223_175721.jpg" height="300" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">100% poliestere, 55% lana,25% nylon, 20% seta... bi še kaj dodali?!?</td></tr>
</tbody></table>
<br />Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-43196329901779849652014-12-25T17:15:00.001-08:002014-12-25T17:15:48.678-08:00Božično -Novo letne priprave... rimska dama na obisku v priznanem frizerskem salonu v centru mesta.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhGIslpm5K0SLBzLnbDtOHnjlMQi1reDUG5bKD3WkZ3xxlLSDg5Am5va-iJ5twra_NglDR1JxjjbBbdIS6_6wR5Y-EMWp3O6lEpCBamzKCAQOHTzzOimeymxj443uga7i5qnnB9jNXa9ucb/s1600/1387558659941.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhGIslpm5K0SLBzLnbDtOHnjlMQi1reDUG5bKD3WkZ3xxlLSDg5Am5va-iJ5twra_NglDR1JxjjbBbdIS6_6wR5Y-EMWp3O6lEpCBamzKCAQOHTzzOimeymxj443uga7i5qnnB9jNXa9ucb/s1600/1387558659941.jpg" height="640" width="480" /></a></div>
<br />Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-15639489869545528452014-06-17T03:00:00.000-07:002014-06-17T04:54:14.119-07:00Nevidna domišljijska deželaNe bom pisateljica. To nam je do zdaj že vsem jasno. Bolj kot življenje kontrira in trpinči umetnike, bolj mu kljubujejo in ustvarjajo. No, to nisem jaz. Jaz se zabubim in preklopim na "stand by".<br />
Dovolj uvoda in dovolj jamranja o preteklih mesecih. Spet sem nazaj in spet imam kaj za pokomentirati. Obljubim, da bom (kar se le da) prijazna.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgIwVWHex9ZbZC3-MRvka91OQ1Dc_DyEd0B7tUm0UqDOIrs062i1kWWsU6C85_fi8g7BEf8XedkNNjVIrOhsgHWhQ6RbyU3oyBXrCtaZAoIGOLZVdaZ4zioh6i0zI3UYl1tRXiBPb7BG1eU/s1600/1_stran__Delo_Foto_20130515.1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgIwVWHex9ZbZC3-MRvka91OQ1Dc_DyEd0B7tUm0UqDOIrs062i1kWWsU6C85_fi8g7BEf8XedkNNjVIrOhsgHWhQ6RbyU3oyBXrCtaZAoIGOLZVdaZ4zioh6i0zI3UYl1tRXiBPb7BG1eU/s1600/1_stran__Delo_Foto_20130515.1.jpg" height="195" width="200" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">www.delo.si</td></tr>
</tbody></table>
Zadnja dva meseca sem preživela v Sloveniji. Z mešanimi občutki turista in domačina. Zanimivo.<br />
<br />
Kriva. Kot pravijo prijatelji, sem morda res slepa za napake domačega kraja. Kaj moremo. Lepo se je vrniti. Lahko pa kljub temu objektivno dodam, da "f totem Maribori" težko "naletim" na človeka, ki bi mi ob stavku "Živim v Rimu." odgovoril "Kje je to?", ali še huje "Kdo je to?". Neka mamina znanka mi je ob srečanju na cesti odgovorila celo "Aha, Rim pri Črnomlju?". Ob presenečenem buljenju sem odgovorila le "Ne, Rim pri Rimu." (Kakšna mega glupanka sem. Resnično se učimo vse življenje.)<br />
<br />
No, zdaj sem nazaj in tukaj je drugače. Rimljani ne vedo kje je Maribor, niti jih ne zanima. Ali se je naša STO oglaševanja lotila na napačen način, ali pa je investicija enaka radiju (ki očitno ne seže do juga Italije). Ne vem. Res, da so Italijani zelo "samozadostni", vendar mislim, da ne bi škodilo, če bi vsake toliko kateri vedel kdo so sosedi na severu njihovega imperija.<br />
<br />
Ob komentarjih bom raje ohranila "ne-imenski sistem", torej... oseba, nekdo, gospod, gospa, itd., čeprav mogoče ne bi bilo slabo, če bi se t.i. nekdo zbudil.<br />
<br />
Že v mojih prvih rimskih mesecih sem se srečala z zanimivimi ljudmi in še bolj zanimivimi komentarji. Pogovori so pogosto potekali nekako zmedeno-sarkastično-čudno...<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgUlC8he-m80zSUXlj3-lYd5vc-AOczZ8nkp4tjlvljSSZtJ7-uQXsxmNbW7YQ0pswrtBKtvUrljxJa8_iqQDbNckf79ElE2tzHS56HFx5XSqyz0UDBYIjXEjINH-9LYXRMZ3CnIpH7dchP/s1600/zingari1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgUlC8he-m80zSUXlj3-lYd5vc-AOczZ8nkp4tjlvljSSZtJ7-uQXsxmNbW7YQ0pswrtBKtvUrljxJa8_iqQDbNckf79ElE2tzHS56HFx5XSqyz0UDBYIjXEjINH-9LYXRMZ3CnIpH7dchP/s1600/zingari1.jpg" height="300" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Zingari* v Rimu. Črnogorci???</td></tr>
</tbody></table>
<br />
jaz: "Prihajam iz Slovenije."<br />
ona: "Pri Romuniji?"<br />
jaz: "Ne, bivša Jugoslavija."<br />
ona: "Aha, saj sem rekla pri Romuniji. Imate enak jezik."<br />
jaz: "Romunija ni bila del Jugoslavije in ne, nimamo enakega jezika, veliko bolj je podoben vašemu." (pri tako nizkem udarcu je seveda sledilo zgroženje. Tukaj Romuni domačinom smrdijo še bolj kot cigani ali afriški priseljenci.)<br />
ona: "No, potem pa Montenegro."<br />
jaz: "Ja, to pa. Črna Gora je bila del nas."<br />
ona: "Saj sem vedela, vi ste k nam poslali cigane."<br />
(To je bil eden prvih udarcev, ki sem jih doživela tukaj. Ni bolelo obsojanje in ponižanje. Bolela je nevednost.)<br />
jaz: (totalno v out-u in začudeno) "Kakšne cigane???"<br />
ona: "Ja, saj vsi vemo, da v Montenegru živi kraljica Romov in da izvirajo od tam. To mi je pripovedovala že babica."<br />
<br />
Nekje med histeričnim smehom in zgroženostjo sem ostala tiho. Kolikor vem, naj bi izvirali iz severne Afrike iz časa Egipčanov, se nato selili v Azijo, Indijo in se nomadsko pomikali proti zahodu. Poreklo bi se jim težko natančno določilo, predvidevam pa, da v Italijo niso prileteli, ampak so najbrž res prepešačili Slovenijo.<br />
Kakorkoli... Moje življenje je zdaj lažje. Nisem več izgubljena, ker vem, da je kraljevi prestol Romov v Jugoslaviji. Še boljše. S tem bi lahko tržili.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTiBgU5WqgKSwxa4gkyKim6sI_XXaqSFnZtH9dv_4rfoCWfTQ36BsD27ZcUfe0lWARvPr9pxEYCrykDmDZuuYNP53g5rSew5vVP-6ZpE5-kYFJYwaxlhWdRxRaSrlltfQMXzs37X3gprXW/s1600/kolumna_2005-17_display.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTiBgU5WqgKSwxa4gkyKim6sI_XXaqSFnZtH9dv_4rfoCWfTQ36BsD27ZcUfe0lWARvPr9pxEYCrykDmDZuuYNP53g5rSew5vVP-6ZpE5-kYFJYwaxlhWdRxRaSrlltfQMXzs37X3gprXW/s1600/kolumna_2005-17_display.jpg" height="200" width="200" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">www.mladina.si</td></tr>
</tbody></table>
Ta pogovor je bil za začetek resda malo šokanten, vendar vsaj zanimiv. Ponavadi se dogaja klasika. Slovenija - Slovaška. Saj veste. Ko mi tukaj kdo odgovori "Ja, seveda vem kje je to!", to še ne pomeni dobesedno tega.<br />
Ponavadi se dober začetek nadaljuje z vprašanji kot... "Vi ste bili tisti, ki ste se razdelili na dva dela, ne?" ali "Kaj med Italijo in hrvaško obalo je še ena država?" ali "Vi ste del Nemčije, ne?"<br />
OMG! Včasih mi ni niti za odgovoriti.<br />
<br />
Posrečen je bil tudi gospod iz nakupovalnega centra. Medtem, ko sem se mučila v garderobi, je slišal angleščino in vprašal fanta od kot sem. Ves navdušen je začel razlagati kako deželo pozna in kako je "tam" delal neke posle. Začel je celo nekaj mutiti v srbo-hrvaško-ruski mešanici.<br />
<br />
on: (mrtvo-hladno) "Imate pri vas ceste?"<br />
Ker je moja italijanščina še škripala, sem ignorirala vprašanje in pogledala k fantu za prevod. Ob zadregi na njegovem obrazu sem razumela, da moje znanje jezika (na žalost) le ni tako "švoh".<br />
on: "Torej, imate ceste? Ali imate še konje?"<br />
jaz: (v šoku in nepripravljena na tak idiotizem) "No ja, ceste so bolj luknjaste, imamo pa vsi internet."<br />
Nato sem kot zombi odkorakala iz trgovine.<br />
<br />
Včasih se zgodi, da dobim dvojno porcijo presenečenja. Tako se je pred časom zgodilo, da sem prejela resnično lep kompliment. Zjutraj sem se za v službo malo bolj uredila in ob vstopu v pisarno požela... "uaaaaauuu... Ve vzhodnjakinje ste pa res lepe." Malo sem zardela in se zahvalila. Zadovoljstvo je trajalo kakšne 2,5min. Nato se je komentar nadaljeval.<br />
<br />
ona: "Veš, da je k nam v zadnjih letih prišlo veliko vzhodnjakinj?"<br />
jaz: "Vem, misliš iz ex-Rusije..."<br />
ona: "Ja, ja, in vse so izredno lepe."<br />
jaz: "No ja, tudi Italijanke ste lepe."<br />
ona: "Vzhodnjakinje se "rihtajo" le, da bi omrežile naše moške in kradle denar. Moj sosed je pred leti znorel za vzhodnjakinjo in prevaral ženo. Obsedla ga je do te mere,da je zmeden umoril svojo ženo, ona pa je pobegnila z denarjem. Tipično."<br />
jaz: "Grozno." (Mislila pa sem si... Kam naj bi letel ta komentar? Lepooo prooosim!?!)<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJ7bdvw9IVlvqk1BN7ZOyDCzrwVOlH4840yiFJ_2lg9hdkbUoXQIYORvUYiJ_wURqwgDLPL_gnZwIfQrpVTQEFhof19dtE2ZmOOxDVAl2I3HNRg2TFz42rnjiq0JuvcnJpTGYyPO7AWEJI/s1600/wslaz-joke-old-man.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJ7bdvw9IVlvqk1BN7ZOyDCzrwVOlH4840yiFJ_2lg9hdkbUoXQIYORvUYiJ_wURqwgDLPL_gnZwIfQrpVTQEFhof19dtE2ZmOOxDVAl2I3HNRg2TFz42rnjiq0JuvcnJpTGYyPO7AWEJI/s1600/wslaz-joke-old-man.jpg" height="260" width="400" /></a></div>
Resnično me zanima, kaj si Slovenci mislijo o tujcih, ki živijo pri nas. Ne vem ali je v Rimu krivo število priseljencev ali slabe izkušnje, vendar so mnogi še zmeraj mnenja, da jim krademo delovna mesta, može in premoženje.<br />
<br />
Pogosto se mi je, kjub dokaj dobremu znanju štirih jezikov, zgodilo, da sem dobila direkten "nasvet". "Nauči se končno italijansko kot se spodobi." Mislim, da ni poterbno dodati, da so tovrstni komentarji skoraj zmeraj prišli s strani ljudi, ki govorijo LE italijansko.<br />
<br />
Seveda pa tudi tukaj obstajajo sončni dnevi. Še pred kratkim sem delala v znani japonski restavraciji, kjer sem se dnevno srečevala s politično elito, zvezdicami in <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Daniele_De_Rossi">De Rossi</a>-ji, ki jih sedaj lahko gledam le preko malih ekranov. Tako se je vsake toliko pripetilo, da me je kdo tako presenetil, da sem pozabila na italijanščino in strežbo.<br />
<br />
Spomnim se dneva, ko je bivši italijanski veleposlanik (v Sloveniji, seveda) ves večer hodil za menoj in mi prišepetaval slovenske kraje in besede. Bled, Bohinj, Piran, Kremna rezina,... Popolnoma je bil navdušen nad Slovenijo. Hahahahahahaaa... Kakšen čudak. Simpatično.<br />
<br />
Spet drugič se je zgodilo, da me je (ob že stoti postrežbi našega stalnega gosta) premožni brazilski poslovnež ogovoril z "Živjo, kako si?". Pogledala sem, kot da bi padel z Lune.<br />
Povedal je, da je izvedel, da sem Slovenka, da je nekaj let delal in živel v Ljubljani. Ob besedi Slovenija so njegove oči zažarele bolj kot moje. Zaljubljen v Slovenijo je priznal, da jo MORA obiskati vsaj enkrat na leto. Menil je, da tako lepih krajev in dobrih ljudi še ni videl.<br />
<br />
Ob sladkih besedah mi je je srce bilo hitreje, moja lica pa je prekrila sramežljivo rožnata barva. Pozneje so se mi misli zbistrile... Saj res. Le kako naj bi Slovenijo videl premožen tujec, predstavnik velikega podjetja, ki živi v Ljubljani in ima vsega dovolj? Sanjsko. Logično.<br />
<br />
Ja, pogrešam jo tudi jaz... S soncem obsijan Lent, stare ljubljanske mestne trge, ozke piranske ulice, pa vsak "Serbus!"**, "Seos!"** "Na zdravje!" in "Ki si?"***...<br />
Pogrešam jo. Slovenijo.<br />
<br />
Zato pa pridno ustno širim informacije in po Facebooku delim slovenske promocijske strani. Vse v upanju, da bo nekega dne majhna dežela z imenom Slovenija tudi na italijanskih zemljevidih.<br />
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: x-small;">*cigani</span><br />
<span style="font-size: x-small;">**pozdrav, večinoma na štajerskem koncu</span><br />
<span style="font-size: x-small;">***Kje si?</span>Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-8252960017018432452014-01-18T05:20:00.001-08:002014-01-18T16:47:33.155-08:00Peti smrtni greh - izum Italijanov (2.del)Žive jaslice na severu Rima si je prišel ogledati celo Papa Francesco osebno. Z njim pa seveda en kup policajev, ki so namesto reda na cesti ustvarili totalen kaos.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgspoRygHbuhPamOxbxPS98b8KYkNcIZdt0Tc2wFs7XuSulSnvfte62bHYGnYggn1zJrQVz26hA0wAB91G4SvZxVtPpzSoyFBWbh-O_O-QQTHokBG1KwaxPTK6wQxXI-kCTw4JLb3-Ef_6M/s1600/policeCar-Italy.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgspoRygHbuhPamOxbxPS98b8KYkNcIZdt0Tc2wFs7XuSulSnvfte62bHYGnYggn1zJrQVz26hA0wAB91G4SvZxVtPpzSoyFBWbh-O_O-QQTHokBG1KwaxPTK6wQxXI-kCTw4JLb3-Ef_6M/s1600/policeCar-Italy.jpg" height="172" width="320" /></a></div>
Pa tudi to ni nič novega, saj je splošno znano, da italijanski poliziotti, carabinieri in drugi uniformirani (ne)sposobneži bolje skrbijo za svojo podobo kot pa opravljajo svoje delo. Za policaje veljajo podobni stereotipi "internacionalno". Razlika je v tem, da so tukaj resnični. Vendar jim je oproščeno... Ker so lepi.<br />
<br />
<br />
<br />
Pa kaj. Saj za praznike smo vsi lepi. Premečemo vso omaro, da se sorodnikom pokažemo v najboljši luči. Gremo k frizerju. Se nališpamo, naorožimo...in pripravljeni smo na boj. Tudi jaz sem bila pripravljena. Za Novo leto 2013. Takrat sva s fantom povabila vse prijatelje na večerjo.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
Po celodnevnem kuhanju, sem se na brzino stuširala in nakičala. Pripravljena za obisk "na domu", sem oblekla najljubšo 50s črno oblekico in vintage nakit. Ker sem bila doma (in ker sem slovenka) sem kot zadnji dodatek, ki naj bi sprostil zategnjen outfit, nadela komot termos zokenčke. Pa saj smo doma. Spomnim se še zabav izpred let, kjer smo s prijatelji ne le v copatih in zoknih, temveč pižamah in vseh možnih kostumih zganjali neumnosti za silvestrovo. Moje od stanja pri štedilniku utrujene noge so se v "snežakcih" počutile super. Z veseljem sem zakorakala iz sobe. V dnevni so me pričkali fant, tašča in prvi gosti. Po glasnih pozdravih, nasmehih in poljubih so njihove oči odtavale južno.Takrat pa, naenkrat smrtna tišina, izbuljene oči in presenečeni obrazi. Trenutek zamrznitve časa tipa Matrix.<br />
"Kaj nimaš čevljev?"<br />
kakšno vprašanje... "Itak, celo omaro."<br />
"Ne to. Mislim, kaj boš obuta v... no ja..."<br />
na njihovih obrazih je pisalo "Kaj ti to misliš resno???"<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjBNYS5E_Htl3L4NUwRj_21UZred3FgM0ucNDAOAjLRFlz2bqsCml43BSVBbXX8Y_E-DGheXlg2-3qeTwKhHi4HXbjcorusGquzJhN3ck6aptzqmiW6kDo76W8-y2vHRVY0DZPxNFIXnwKF/s1600/E15711_800.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjBNYS5E_Htl3L4NUwRj_21UZred3FgM0ucNDAOAjLRFlz2bqsCml43BSVBbXX8Y_E-DGheXlg2-3qeTwKhHi4HXbjcorusGquzJhN3ck6aptzqmiW6kDo76W8-y2vHRVY0DZPxNFIXnwKF/s1600/E15711_800.jpg" height="200" width="200" /></a></div>
<br />
Obrnila sem se. Odcopatala nazaj v sobo in utrujene noge stlačila v elegantne <i><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Stiletto_heel">stilettos</a></i>e z 10 cm peto (brez plateau-ja!!!). Nikoli ne bom mogla razumeti, zakaj je bolj normalno kuhati, streči in tekati po stanovanju v šteklarjih kot pa v udobnih copatih. Najbrž je to spet stvar kulture. Za Italijane je pač (zelo) pomembno kako izgledajo (v vsakem trenutku). Pomembno jim je tudi, da njihova dama izgleda urejeno. Še izpred let pa so "gospodje" navajeni, da je boljša polovica opravljala vlogo mame in gospodinje, kar z drugimi besedami pomeni, da tukaj (do sedaj) še nisem srečala moškega, ki bi znal pograbiti za "coto" in pomiti tla. Tako ne morem niti pričakovati, da bi razumeli kakšno
svinjarijo ustvari obuto krdelo v bajti in kakšne praske na parketu pustijo<a href="http://www.manoloblahnik.com/"> manolice</a>.<br />
<br />
<div class="MsoNormal">
Zame copati ne predstavljajo le udobja. Predstavljajo
domačnost, občutek sproščenosti in dobrodošlice ter rešpekt do osebe, ki je
pred petimi minutami spolirala tla. Draga pokojna oma, hvala ti za strogo
vzgojo.</div>
<div class="MsoNormal">
Kakorkoli, pridružila sem se ostalim in jih posedla za mizo.
Bili so presenečeni nad (mojo) dekoracijo in okrasjem slavnostne mize. V
takšnih bedarijah uživam. Razganja me od kreativnosti in zadovoljim se komaj po
sto poskusih. Saj se Novo leto praznuje le enkrat na leto. No, Italijanom
dekoracija ni zadnja, zagotovo pa tudi ne prva briga. Zanima jih le kaj bo na
krožnikih, v pekačih, piskrih in drugih dišečih zadevah, ki bodo pripotovale iz
kuhinje.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Sama sem hotela goste presenetiti z nečim česar še niso
poskusili. Vsega po malem, "mednarodna kuhinja". Mizo sem kmalu zapolnila z
dobrotami. Zapolnjena pa je tudi ostala. Jedi so okušali previdno in s kančkom
strahu. Ko so se počasi navadili na nove okuse in se jim je vračal "kulinarični
pogum", pa je vstopila fantova mami (ki živi v zgornjem nadstropju in je prav
tako imela povabljene goste) z rokami polnimi piskrov. Iz posod je zadišalo po
jedeh, ki jih jemo vsak drug dan.</div>
<div class="MsoNormal">
"Že spet sem skuhala preveč. Ali bi imeli kaj od tega?" Moji
gostje so se iz "Hanzekov" spremenili v lačne volkove in zmazali vse do zadnjega
grižljaja. Na koncu sem se še sama basala z <a href="http://blog.cookingchanneltv.com/2013/12/28/cotechino-e-lenticchie-what-italians-eat-on-new-years-for-good-luck/">lenticchie e cotechino</a>, ki bi naj, kot rozine, prinašale denar in srečo v prihajajočem letu. Meni, razen kilogramov, lani niso prinesle ničesar.</div>
<div class="MsoNormal">
Bedno… Žalostna… Šoping-center/tašča:Livija… 2:0!!!</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgyiJBgZNoMJmF1iOMOxkl-cbhqILHm2ckX8jkb_YuTCtprfRXA0Z4a_-trXV0XF84ndVRuJkAEp9zNru4VX-W55pJaJMs6u1Q5K2t_lDwMke9E8EclpErssEUYdlos_yU-e3x2cYdaQUEZ/s1600/barrache+roma.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgyiJBgZNoMJmF1iOMOxkl-cbhqILHm2ckX8jkb_YuTCtprfRXA0Z4a_-trXV0XF84ndVRuJkAEp9zNru4VX-W55pJaJMs6u1Q5K2t_lDwMke9E8EclpErssEUYdlos_yU-e3x2cYdaQUEZ/s1600/barrache+roma.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
Za letošnje silvestrovo bi se lahko basali z milijon tipi
sushija, ker trenutno delam v japonski restavraciji. Le da sem letos imela
sushi, ne pa gostov. Tudi če bi jih imela, bi najbrž pobegnili.</div>
<div class="MsoNormal">
Vseeno sem v službi pripravila konkreten "take away" paket.
V bližini najinega doma namreč živijo brezdomci; družine, ki so si pod viadukti
Flaminije ustvarile provizorična domovanja. Vsak dan jih opazujem skozi okno,
ko se z vlakom peljem v službo. Tam najbrž zvečer ob 20:00 ne gledajo
statistike in novic na telegiornale in ne pripravljajo požrtij ob božičnem in
novoletnem večeru. </div>
<div class="MsoNormal">
Vse sem imela planirano. Nato pa s za načrte izvedeli
fantovi starši in nama strogo prepovedali "silvestrski dobrodelni podvig".</div>
<div class="MsoNormal">
"Pa saj vama se je čisto pripeljajo."</div>
<div class="MsoNormal">
"To so sami drogeraši, ki vaju bodo napadli in oropali."</div>
<div class="MsoNormal">
"Prav revnih ni, ker tisti delajo. To so kriminalci in
drogeraši."</div>
<div class="MsoNormal">
"K revnim grejo organizirane skupine. Nesita vse k župniku
ali nunam. Oni bodo vedeli kam s tem."</div>
<div class="MsoNormal">
Sama pa sem si mislila… seveda vedo… v "ne-ta-prave želodce" in
fliknila za cca. 90 eur vreden paket v smeti. </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Morda sem za Rimljane res deklica s sela, preveč zaupljiva
in naivna. Edina, ki v Rimu štopa, pomaga starejšim iz trgovine domov in se
pogovarja na metroju in postajah z vsemi povprek. Najbrž sem zmešana. Vendar
hočem takšna tudi ostati. V 2014. Brez milijon predsodkov, anksioznosti ter strahom pred ljudmi in družbo.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Če se moramo vsi bati vseh in biti neprestano nervozni in
pod stresom, potem tukaj ni prostora za nove generacije. Sama sem novoletno
odštevanje 2014 pričakala umirjeno. Na WC-ju. Glasno ropotanje petard in
ognjemeta je preglasil le spust vode iz kotlička. Res je.</div>
<br />
<div class="MsoNormal">
In hočem, da moje leto takšno tudi ostane. Umirjeno, ne
posrano. Se razume.</div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-64077870627174665962014-01-18T05:20:00.000-08:002014-01-19T03:00:17.499-08:00Peti smrtni greh - izum Italijanov (1.del) <div class="MsoNormal">
Prazniki so mimo. Odkljukano in opravljeno vse. <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Wigilia">Vigilia</a>,
Natale, Capodanno,<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Befana"> Befana</a>*,… Preživeto.</div>
<div class="MsoNormal">
Časa za blog ni bilo. Obe roki sem imela polni dela.
Dobesedno. Ena je pridno polnila usta s prazničnimi dobrotami, druga je
prikrivala trebušček, ki je začel širiti svoj teritorij čez mejo kavbojk. Za to
ni devet-mesečnega razloga, temveč prenažiranje. Če se Slovenci med prazniki
nažiramo, se Italijani prenažirajo na kvadrat. </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Na televiziji so sicer poročali, da so bili za letošnji
Božič manj zapravljivi. Za darila naj bi porabili kar 200 milijonov manj.
Statistike najbrž držijo.Ne bom oporekala. Polni vozički in vrste v
supermerkatorjih pa so vseeno kričale v nebo "Naj se začne požrtija!". Italijani so hedonisti, vsaj kar se hrane tiče.</div>
<div class="MsoNormal">
Za Božič in Vigilio si moraš tukaj nabaviti nov planer. Praznika sta pomembna, zato so kosila in večerje dogovorjene že mesece vnaprej. Pri teti na kosilu, pa pri sestrični na večerji, zajtrk pri družinskih prijateljih, pa spet kosilo pri stricu in tako naprej.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
V odlični hrani sploh nisem mogla uživati, saj sem na kup nalagala nove dobrote, ko se mi je še spahovalo po tistih izpred pet minut. S kalorijami, ki sem jih strpala vase, bi lahko prezimila vse do pomladi. <i>Ciambelle, torrone, tozzetti, pandoro, panettone, pasticcini</i>, <i>struffoli</i>, dateljni, kandirani pomarančni olupki v temni čokoladi in vse ostale <i>zozzerie**</i> mi niso dale dihati. </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiHpTWo-2h3sLsLFh4K_bKWVPYWa-Rx9XUuILruozjsyS7a0hAcWMjOCCdegOhSb2cZDWo-mjINDT9AfhGkBsZ4Dd-rEs9MJ8iEMzQQcs8dSpmqYzT3OWbgAOzwKpHbexL33Iz-1dZvtjmI/s1600/xx.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiHpTWo-2h3sLsLFh4K_bKWVPYWa-Rx9XUuILruozjsyS7a0hAcWMjOCCdegOhSb2cZDWo-mjINDT9AfhGkBsZ4Dd-rEs9MJ8iEMzQQcs8dSpmqYzT3OWbgAOzwKpHbexL33Iz-1dZvtjmI/s1600/xx.jpg" height="200" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">tozzetti, ciambelle, pandoro,<br />
panettone, torrone, struffoli</td></tr>
</tbody></table>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Trgovine so polne bogato napolnjenih in aranžiranih<i> cestini natalizi, </i>ki jih ljudje bašejo v vozičke s srečo (in drogiranostjo) v očeh, ki sem jo nazadnje videla v filmu <a href="http://www.youtube.com/watch?v=r2pt2-F2j2g">Willy Wonka and the chocolate factory</a>.</div>
<div class="MsoNormal">
In tam sem bila tudi jaz. Tam, med policami. V drugo. Res je, v drugo. Prvikrat ko sem se peljala v nakupovalni center so se predbožičnim nakupom iztekale zadnje ure (tukaj namreč ni rezervnih ur do Dedka Mraza). Sramotno moram priznati, da sem ena tistih, ki darila načrtujejo veliko prej, potem pa zmeraj kot zmešani norijo po trgovinah zadnji trenutek v upanju, da bi se še našlo kaj pametnega.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Tako sem se v "norišnico" zagnala dva dni pred Božičem. Zalet je bil očitno prekratek, saj sem se ustavila že v vrsti na parkirišču. Vedela sem, da bo slej ali prej prišel dan, ko se bo moj stalni boj s parkirišči slabo končal. Po debeli uri kroženja, cikcakanja, vozakanja križem kražem po parkplacu, sem končno priznala poraz. Šoping-center je zmagal. Prepotena, živčna in z očitno manj bencina sem zapeljala proti znaku <i>uscita</i>. Andiamo a casa. Brez daril.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Iz kreativnosti (in urgentnosti situacije) sva s fantom rešitev za darila vseeno našla. Še sreča (odvisno za koga, sicer...), da živimo v svetu potrošnikov, kjer trgovine še za praznike ne zaprejo za več kot nekaj minut. Internet pa itak nudi 24-urni shopping. Darila za domače v Sloveniji sem tako nakupila na "sodoben" način.</div>
<div class="MsoNormal">
Del tega kapitalistično-potrošniškega sveta (in naše prihodnosti) so tudi otroci fantovih sestričen, ki so besede "lista želja" vzeli dobesedno. Petletniki so nam tako napisali dolg seznam igrač in druge krame, ki si je želijo. Kljub skoraj vsem kljukicam in paketom pod smrekico, pa se je zvečer začel vik in krik, ker je nekaj zadev s seznama manjkalo. Tudi mi smo "kot družina" prinesli vsakemu po eno veliko darilo. Namesto"Hvala, super je." pa je sledilo"Kdo od vas je prinesel to darilo? Kje so ostala štiri, če vas je pet?"</div>
<div class="MsoNormal">
Ta komentar me je spomnil na tipična darila pred leti. 100g milka, ki se je pri zavihku dala ravno dovolj olupiti, da se je vanj lahko zataknilo 10 ali 20 eur. Ko so otroci to ugotovili, so ob pogledu na čokolado takoj raztrgali papir, pograbili denar in zabrisali tablico čokolade kamorkoli že. Bolje zate, da je denar bil tam, če ne, je letelo v smeri glave.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Za praznike se zapravlja. Z denarjem, s hrano in tudi s čustvi (če štejemo tudi tiste "fake" objeme in poljube). V <a href="http://www.castroni.it/">Castroniju</a> in drugih <i>pasticceriah</i> ni več nobena posebnost, če v vrsti pred teboj naročijo več kilogramski panetone, ki iz žepa potegne tudi po več kot 100 eur. "Nek' se vidi raskoš."</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Za praznike se tukaj jé in karta. Najprej jé in na koncu karta. Preproste igre, tipa naših pivskih, ki jih skapiraš tudi, če si svoje možgane za cel teden dal marinirati v olje in cuker. Na (pre)poln želodec se vseka še kakšna <i>grappa</i> ali <i>limoncello</i>.<i> </i>In potem se gre domov. S tem imaš dovoljenje, da lahko na sorodnike pozabiš do naslednjih "družinsko zavezujočih praznikov". Pa saj to že vsi poznamo. Iz Slovenije.</div>
<div class="MsoNormal">
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3_zXT7MLmHVWht4MntXdUAZa3F8ZM64NxJG3MgqXqf83SIkdqppl5NNRzd9YanTF9QLzWEfNLrEpGn4_7XRYIBcsZg8S3xeOzLNOWdDh_wzXE-pfGYD0uRnP-lN81VOs6mt8IEIol5J8X/s1600/small_140106-232446_to060114cro_0331.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3_zXT7MLmHVWht4MntXdUAZa3F8ZM64NxJG3MgqXqf83SIkdqppl5NNRzd9YanTF9QLzWEfNLrEpGn4_7XRYIBcsZg8S3xeOzLNOWdDh_wzXE-pfGYD0uRnP-lN81VOs6mt8IEIol5J8X/s1600/small_140106-232446_to060114cro_0331.jpg" height="320" width="213" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Papa Francesco na ogledu živih jaslic <br />
v Prima Porta</td></tr>
</tbody></table>
Prazniki potekajo dokaj podobno. Zame je bilo novo le izrazito posvečanje pripravi jaslic. Presepe je tukaj skoraj nekaj obveznega. Vsaj pri družinah, ki sem jih spoznala do sedaj. Zgradi se doma, pa v cerkvi, pomaga se prijateljem,... Nastajajo prave umetnine. Skoraj v smislu tekmovanja, ki me spominja na lučke pri <a href="https://www.youtube.com/watch?v=rp8lwpvQEIM">Grizwaldovih</a>.<br />
<br />
Držijo se strogih pravil. Osebe se dodajajo postopoma. Najprej vasica, potem Marija in Jožef, nato utrinek, spet pozneje "nagec" in šele na koncu trije kralji in vsi, ki pridejo častiti dogodek. Če rukneš ven vse naenkrat, si lolek, in samo dokažeš, da nimaš pojma. Sama sistem že obvladam, saj sem pri tašči prvo leto izgubila nekaj točk s vprašanjem "Kaj figurice Kristusa pa še niste kup'li?". Mislila sem, da sem dokaj razgledana, vendar vidim, da mi manjka še kar nekaj googlanja. Še dobro, da nisem hotela dobronamerno presenetiti tašče, kupiti "malega moža" in ga na skrivaj vtakniti v zibelko. Bil bi konec. Dosedanjega krsčanskega datumskega štetja. In moje tašče.</div>
<div class="MsoNormal">
Malo za hec, malo zares. V "naši" cerkvi so tokrat pripravili žive jaslice. Sodelovalo je ogromno sokrajanov, staro in mlado. Zgradili so celotno vas,z vsemi obrtniki in ostalimi osebami ter našli celo novorojenčka, ki pa je sodeloval bolj "po sili".<br />
<br />
->... ni še kon'c...<br />
<br />
<br />
<br />
<i>*Legenda pravi, da je Befana žena, ki je, v nasprotju s Tremi kralji, zamudila Kristusovo rojstvo in ga ni obdarila. Za kazen vsako leto otrokom nosi darila. Pridnim sladkarije, porednim pa carbone (sladkorni premog). Upodabljajo jo kot starko ali čarovnico.</i><br />
<i>**packarije</i></div>
Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-73603795030310651942013-12-13T01:03:00.001-08:002013-12-17T08:11:32.381-08:00Italija - svet nabiralk in bojevnicS taščo imava dober, bolje rečeno nevtralen odnos. Najini pogovori so zaradi "jezikovne bariere" in nasprotujočih si karakterjev bolj redki. Tako se ponavadi omejujejo na vreme, nujne opravke in druge že stokrat premlete teme. Občasno pa se zgodi, da se katera od naju spotakne ob kakšnem komentarju, kar nedolžen čvek spremeni v dokaj resno debato ob kateri izgubim pol litra švica in dobim glavobol.<br />
<br />
Pred kratkim se nisem mogla izogniti debati o "prihodnosti in načrtih" (ki je praviloma mučna in obremenjujoča tema). Ker že ob najmanjši laži ne morem spati tri dni, sem bila odkrita, odgovore pa sem vseeno zavila v pol-prosojen celofan. Tako so moji stavki vsebovali besede in misli kot "biti samostojna in neodvisna", "iskati boljšo kvaliteto življenja", "nikoli ni prepozno za..."ali "saj meja več ni, svet je majhen...". Izraz na obrazih fantovih staršev se je spreminjal iz zaskrbljenega, v šokiranega, pa spet v zgroženega in presenečenega.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1iL2OsJ1laicLuFJiA8yRUl4Tpk59zxlp2_ofXuJNZ33FvRQFhyphenhyphenpHATuei5hJuwqOOYXfYpmagz3VYwqLatxhwD3JlPHFDPIGpA5_Xc43Pc7Rm0VW5RDxIZcLkyBxmWpEcsSvr76_tHhO/s1600/childs-drawing-family.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1iL2OsJ1laicLuFJiA8yRUl4Tpk59zxlp2_ofXuJNZ33FvRQFhyphenhyphenpHATuei5hJuwqOOYXfYpmagz3VYwqLatxhwD3JlPHFDPIGpA5_Xc43Pc7Rm0VW5RDxIZcLkyBxmWpEcsSvr76_tHhO/s1600/childs-drawing-family.jpg" height="320" width="320" /></a></div>
Tašča je tako čez nekaj ur (ko je zadevo prebavila) prišla na "obisk" in mi skoraj v joku svetovala... <b>"Livija, smisel žensk je postati dobra mati in žena. Skrbeti za hišo, družino ter moža, da ima le ta prosto pot, da se realizira."</b> Odgovorila nisem ničesar. Ne vem, ali iz razloga, ker sem bila pre-šokirana, ali le zato, ker se na kaj takega enostavno ne da nič pripomniti. Zame je namreč absurdno.<br />
<br />
Sama sem potrebovala več kot nekaj ur, da sem "prebavila" pogovor. Vzgojena sem bila namreč v drugačnem duhu. Ne govorim o popolni družini, daleč od tega, vendar drugačni. Družini, kjer se delo ni delilo na "ženska" in "moška opravila", ampak je veljalo le, da imamo vsi dve roki in dve nogi. Moja mama je (kot večina Slovenk, ki jih poznam) nosila hlače v družini, oče pa je znal poprijeti tudi za sesalec ali zablesteti z odlično pripravljeno večerjo.<br />
<br />
Tako mi taščin komentar ni dal miru. Ugotovila sem, da ji bom v življenju izredno težko ugodila in se še težje izkazala. Glede na okolje, ki me (trenutno) obdaja, pa me njen vidik ni pretirano šokiral. Pravzaprav jo "razumem". Italija je, bodimo odkriti, mačistična država. Patriarhalna kultura pa je zmeraj postavljala očeta na "družinski prestol". Ženska/mati je resda izredno spoštovana, vse dokler pridno kuha, pospravlja, čisti, vzgaja in "ne soli preveč pameti". Seveda ne škodi, če je še zapeljivo sexy.<br />
<br />
Italija je dežela, kjer ženske še pred kratkim (šestdeseta) niso mogle opravljati vseh poklicev, ali kot poročene ženske uporabljati svojega priimka (1975). Komaj leta 1975 je bila uradno razglašena enakost med partnerjema. V parlamentu pa še dandanes ni normative, ki bi določala kvoto med spoloma. Da ne omenjam šokantno pozno (1981) spremembo v kazenskem pravu glede t.i. "delitto d'onore". Kot "delitto d'onore" je namreč bil obravnavam vsak umor žene, hčerke ali sestre, ki naj bi bil posledica omadeževanja družinske časti, kar je posledično pomenilo manj let zaporne kazni.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_3yr864WOQ3viVOT6peaSycZehS9uiVUezVX5Ci_ufjFadgZL_D-bZTrRoGELFc4aBhGnAp9OQqBhKqBoSHsj6utYDAPwE9GEREUci2sdlZxvhN8RQkTZ0oKFZAStcDLLptUrgOdToUXu/s1600/stop+femminicidio+1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_3yr864WOQ3viVOT6peaSycZehS9uiVUezVX5Ci_ufjFadgZL_D-bZTrRoGELFc4aBhGnAp9OQqBhKqBoSHsj6utYDAPwE9GEREUci2sdlZxvhN8RQkTZ0oKFZAStcDLLptUrgOdToUXu/s1600/stop+femminicidio+1.jpg" height="300" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Rdeči čevlji - simbol boja proti nasilju nad ženskami</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Nisem strokovnjakinja na področju sociologije, antropologije ali psihologije, zato ne morem vedeti ali so trenutne razmere v Italiji posledica "dominantne kulture" ali "modernih sprememb" v družbi. T.i. <b>femminicidio</b>, sestavljanka iz besed <i>femmina</i>=ženska in <i>omicidio</i>=umor, je postala tukaj, žal, del vsakdanjika in našla svoje uradno priznano mesto v pravu. Ne mine dan, ko ne bi na tv-ju ali radiju slišala nove šokantne zgodbe. Kljub novim uvedbam zakonov in prizadevanju vlade, da bi izboljšala situacijo, se procenti in številke ne znižujejo. Med letoma 2000 in 2012 je bilo v Italiji umorjenih več kot 2200 žensk! Z drugimi besedami, vsak drugi dan je umorjena ena!!!<br />
<br />
Vlada v Italiji počasi spominja na ameriško, le da je ameriška napovedala vojno terorizmu, italijanska pa nasilju nad ženskami. V 90-ih so tako sprejeli zakon o "stalkingu" in spremenili "spolno nasilje" v kaznivo dejanje proti osebi in ne proti "javni morali" kot je bilo obravnavano nekoč.<br />
<br />
Sama sem mnenja, da ženske v Italiji trenutno bijejo dvojni boj... Proti krizi, o kateri govorimo že leta, in njihovi osebni krizi, ki je nastala ob uveljavljanju nove podobe ženske v nekdanjem (in še zmeraj obstoječem) moškem svetu. Ob spreminjanju tako globoko zakoreninjene tradicije pa se velikokrat srečajo z izkoriščanjem in nasiljem. Država kot taka pomaga bolj malo. Uvaja zakone, vendar ne pre-vzgaja novih generacij. Podpira proteste proti femminicidiu, vendar zapira varne hiše. Po smernicah Sveta Europe bi Italija ženskam v nuji naj zagotavljala 5700 mest v varnih hišah. Trenutno jih premorejo 500, še ta pa se zaradi ekonomske krize iz leta v leto znižujejo.<br />
<br />
Med tem, ko se ženske v severni in centralni Italiji ponosno bojujejo proti nasilju ter z umetnostjo, koncerti in shodi dokaj redno ozaveščajo ljudi, se ženske z juga (ki je najkonzervativnejši) najbrž morajo znajti vsaka zase.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhc6TX0VEkzs_dnDEyy5e1fRHpAS29OjxEf-q6swXAaH4KT4Kcx47DY4ukNaZ5qAUd2w9kYt0qVTCDfmzMaxouJPt1OjBWTti6ihMxPAwuXMoFJQu82UjXRq4Bkh1KO3_s8uZ_EA7EIfKo0/s1600/monica_bellucci_gq_20080718_02.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhc6TX0VEkzs_dnDEyy5e1fRHpAS29OjxEf-q6swXAaH4KT4Kcx47DY4ukNaZ5qAUd2w9kYt0qVTCDfmzMaxouJPt1OjBWTti6ihMxPAwuXMoFJQu82UjXRq4Bkh1KO3_s8uZ_EA7EIfKo0/s1600/monica_bellucci_gq_20080718_02.jpg" height="320" width="208" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Monica Bellucci</td></tr>
</tbody></table>
<a href="http://it.wikipedia.org/wiki/Monica_Bellucci">Monica Bellucci</a> in <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Sophia_Loren">Sophia Loren</a> več ne predstavljata tipične Italijanke. Italijasko <i>femme fatale</i>, z olivno poltjo in bogatimi oblinami, je izrinila vitka emancipirana karieristka. Ženske tukaj so zaradi krize primorane poiskati delo. Tako se je v preteklem letu število zaposlenih moških znižalo in zaposlenih žensk zvišalo. Večina žensk, se zaradi "družinskih obveznosti" (ki so po večini še zmeraj zapisane njim) odloči poiskati delo part-time. Najti vrtec za otroka, ki je kvaliteten in ugoden ali gratis, je namreč tukaj kot zadeti na loteriji.<br />
<br />
Kje v italijanski družbi se bodo pozicionirale ženske, je ta trenutek težko reči. Sama sem mnenja, da bi jim uspevalo bolje, če bi bile povezane in držale skupaj. Italija je kulturno tako ali tako izrazito razcepljena. Po mnenju mojega fanta in skoraj vseh ostalih "rimljanov", se Italija začne z Rimom in konča z otočji ter peto Puglie. Vse kar je nad pasom škornja pa je nekako "pošvabljeno", "ne-italijansko" in "kar nekaj". Ker je Italija dežela nasprotij, je tako tudi s pozicioniranjem žensk. V nebesa kovane mame in za štedilnik prikovane gospodinje. Milanski modeli in Sicilijanske mediteranske lepotice. Ženske, ki se na trgih bojujejo za enakost v privatnem in kariernem svetu, in spet tiste, ki jih tukaj poimenujejo kar "zoccola" ali "mignotta" (lepše rečeno prodajalka ljubezni), ki so si kariero ustvarile s "trdim delom".<br />
<br />
V tukajšnjem političnem okolju je število žensk dokaj nizko, zato sem mnenja, da ne bi škodilo, če bi se le te še toliko bolj izkazale. Žal pa nekatere Italijanke očitno ne ločijo med glagoloma izkazati se in pokazati se. Tukaj <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Ilona_Staller">Cicciolina</a> ni nobena posebnost. Ni ne prva, ne zadnja. Je le ena izmed "praktičnih". Resnično se ne spomnim, da bi kdaj videla sliko Bratuškove v vsej naravni lepoti, z zvezdico, ki bi pokrila le najbolj sporen del fotografije.<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="315" src="//www.youtube.com/embed/fiVf5dla9ss" width="420"></iframe>
<br />
<br />
Morda pa je še bolje tako. Obleke bi nas v džungli le ovirale. Razmišljam..<br />
Naj se pustimo rešiti Tarzanu in ostati nabiralke? Ali naj se prelevimo v Amazonke? Upajmo le, da <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/International_Day_for_the_Elimination_of_Violence_against_Women">25. november</a> ne bo kmalu zamenjal<a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_%C5%BEena"> 8. marca</a>.Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-44154540306823580882013-11-13T15:30:00.000-08:002013-12-17T08:08:43.734-08:00Movie nightVčasih se sprašujem ali je moj čudno "razdvojen" pogled na vse kar me obdaja posledica zvezd. Po horoskopu sem namreč dvojček, kar pomeni, da je v mojem življenju en dan rožnat in drugi črn. Ostalih odtenkov je izredno malo. Tako je tudi z Rimom. En trenutek ga sovražim in že naslednji si mislim, da bi ga ob odhodu pogrešala.<br />
<br />
Pred kratkim sva se s fantom sprehajala po centru mesta. Večerilo se je in mesto se je kazalo v svoji najboljši luči. Ob prižiganju mestnih svetilk in nočni osvetljavi mogočnih antičnih spomenikov sem morala globoko vdihniti, da sem zadržala solze ganjenosti. Impresionanten razgled in skoraj magično ozračje sta mi pomagala vsaj za trenutek pozabiti na kaotičen, neorganiziran, divji in umazan Rim, ki ga poznam. Ob tako popolnem večeru sva si z Lucianom želela "podaljšati dan" in se odločila za obisk kina.<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="315" src="//www.youtube.com/embed/uiT4m0B9RjU" width="420"></iframe>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
Tako se torej vračajoč do avtomobila oba zatopiva v kino programe na mobiju. Pri nekaj več kot 54 kinih v Rimu (in toliko več kino dvoranah) je pregled programa dokaj zahtevno delo, zato ga razdeliva. On brska po naslovih in urah predvajanja, jaz po trailerjih in kritikah. Odločiva se za film, ki sem ga že dolgo čakala. <a href="http://www.youtube.com/watch?v=aMUOOC5uNUM">Gravity</a> igra čez dobrih 50 min v kino-centru tipa Planet Tuš v smeri proti domu. Idealno. Optimistično pritisneva po plinu in se niti ne zavedava, da je magičnost večera izpuhtela. Kratko, a sladko. Itak.<br />
<br />
Čez cca. 20 min prispeva do nakupovalnega centra. Lažem. Nakupovalni center se nama pojavi le v "vidnem polju", v realnosti pa se prilepiva repu kolone na <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Grande_Raccordo_Anulare">GRA</a> tik pred izvoznico. Dokaj tekoče premikanje nama okrepi upanje, da bova le uspela uloviti film. Pogled na večnadstropno parkirišče pa bi ubil še največjega pozitivca. Ne le, da je bilo nabasano z avtomobili, Smarti so bili parkirani na mestih, kamor sama ne bi strpala niti bicikla.<br />
<br />
Začnem težiti, da filma ne bom gledala, če se je že začel (in da moji evri ne rastejo na drevesih). Sem namreč eden izmed čudakov, za katere kino ni sprostitev, temveč ga jemljejo smrtno resno. Luciano se strinja, da sva "optimistična glupana", da se odločiva iti v kino v soboto zvečer, vendar doda, da vse upanje še ni izgubljeno. Tudi sama pustiva Fiesto na "pogojno legalnem" placu in šibama do kina. Parkiranje in maraton čez nakupovalni center nama je pobral skoraj dodatne pol ure.<br />
Že zagledam plakate in žareč napis Uci Cinema. Pa smo tu! Skoraj.<br />
<br />
Kino sicer premore najmanj pet blagajn, vendar se nanje čaka v vrsti stila "Gardaland". Za tiste, ki ste ga že obiskali, veste, kaj to pomeni. Sistem kače. Kaj kače, amazonke! Po polžje se premikava proti blagajni in nervozno opazujeva ekrane, ki "v živo" odštevajo vsa prosta mesta. Najhitreje izginjajo karte za italijanske komedije. Tukaj jih ljubijo in se zato predvajajo tudi po več kot 10 krat na dan. Medtem ko je (v tej "navidezno konzervativni" državi) še zmeraj priljubljena kultna <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Commedia_sexy_all'italiana">commedia sexy all'italiana</a> izpred nekaj desetletij, ki kraljuje na TV-jih, je v kinu vse popularnejši tip idiotsko nesmiselnih komedij.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0liE01gwKmmRlTXElQ7UmrA5P7P1N2BA_aktJYpLquGutMjkQmzS_sLRU4vRwjKry4XPbLcYUVaOC8uHc9x_q40ht0miTXwZRPsvODUZPp_dB9QIoohhkFNNWFL0SSG1ldGiwKSfgsydH/s1600/Spaghetti_a_mezzanotte.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0liE01gwKmmRlTXElQ7UmrA5P7P1N2BA_aktJYpLquGutMjkQmzS_sLRU4vRwjKry4XPbLcYUVaOC8uHc9x_q40ht0miTXwZRPsvODUZPp_dB9QIoohhkFNNWFL0SSG1ldGiwKSfgsydH/s1600/Spaghetti_a_mezzanotte.jpg" height="400" width="243" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">kultne komedije katerih humorja žal ne štekam</td></tr>
</tbody></table>
Pogledam na uro. C****!!! Film se je že začel! Naslednji pa se predvaja prepozno...<br />
"Daj greva domov. Mrzim gledati film brez glave."<br />
"Ma daj, saj se še ni začel. Ne vidiš, da se sedeži še odštevajo. Pomeni, da še predvajajo predfilme."<br />
Nervozno ostanem v vrsti dodatnih 10 min. In končno...<br />
"Kaj bosta gledala?"<br />
"Dve karti za Gravity. Tistega pred četrt ure."<br />
"Predvaja se le 3D, tako da je cena nekaj višja."<br />
"O.k." (valda)<br />
"Prosti so le VIP sedeži. Dodaten euro po osebi."<br />
"O.k." (če že moram)<br />
"Aja pa še očala..."<br />
"O.k." (ženska, nariši že karte)<br />
"Zraven kart sem vama dala še ponudbo za kokice in CocaColo."<br />
"OOO.kkkk." (česa pri <i>film se je že začel</i> ne razumeš?!? omg!)<br />
Pograbiva vse in plačava 25 eur. Še preden pa zares "zaštartama", obtičiva v novi "amazonki", ki vodi do "pobiralca kart". Ko ga odkljukava, se nikakor ne moreva prebiti naprej, ker si je neki zelo inteligenten arhitekt izmislil kino v treh nadstropjih s tekočimi stopnicami širine (ene) podhranjene osebe.<br />
<br />
Stopiva v dvorano. In res. Film se še sploh ni začel, čeprav konkretno zamujava. Z zadovoljstvom se razkomotim v VIP sedežu (do sedaj najbolje unovčen euro v Rimu) in si ogledam prvi trailer. Kmalu sledi drugi. In tretji, pa reklama za telefonsko podjetje. Paše en trailer in reklama za banko... Haloooo??? Pa to še človek ni videl. "Šopajo" te z vsemi trailerji povprek, ne glede na to kaj si prišel gledati. Brez smisla si sledijo grozljivke, komedije, drame, animacije,... Vmes te zdelajo še z reklamami, tako da si po slabi uri povsem K.O. in bi najraje šel kar domov.<br />
<br />
Film se prične. Bullockova in Clooney pa že na začetku v italijanščini ubijeta nekaj vzdušja. No problem. Sprejmem dejstvo, da smo na italijanski vesoljski ekspediciji in začnem uživati v filmu. Sočustvujem z Bullockovo in držim pesti, da bo ujela vrv, preden jo že stotič odnese globoko v vesolje. Skoraj zatisnem oči, takrat pa...<br />
Crkne film.<br />
<br />
Rahlo razpičena sedim in čakam, da se bo kot zmeraj našel nekdo, ki bo začel žvižgati, kričati, zmerjati vse po vrsti in metati kokice v platno. Pa nič. Prižgejo se luči, v dvorano pa stopi študent s "cirkus vozekom", do vrha obloženim s čokoladicami, kokicami, pijačami in drugo robo, ki maši žile. Skočim do WC-ja in nazaj grede pograbim vrečko M&M's-ov. Jezna, da sem se ujela na tako bedno tržno foro, do konca filma za tolažbo vržem vase šest evrov kalorij.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjiq4BHHpggajPUkMzwHtzfSA6qI3obd02gOWaLIMWdzIlsZaQ453EiXbltVzjPJB8-GsE19xQalzYSqzzb6o_asiDBUMrZrJxkorQ9M0m9q222eNt7k_tXQS0ez94TyLeq_lWpt_H34nL6/s1600/cinema-imax-3d-digitale.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjiq4BHHpggajPUkMzwHtzfSA6qI3obd02gOWaLIMWdzIlsZaQ453EiXbltVzjPJB8-GsE19xQalzYSqzzb6o_asiDBUMrZrJxkorQ9M0m9q222eNt7k_tXQS0ez94TyLeq_lWpt_H34nL6/s1600/cinema-imax-3d-digitale.jpg" height="207" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><a href="http://www.stereoscopic3d.it/il-3d-e-davvero-cosi-importante/cinema-imax-3d-digitale/">Vir</a></td></tr>
</tbody></table>
"Feeling" za film sem izgubila nekje po poti. Sicer ga pogledam do konca, vendar sem "out". Na netu sem pred časom zasledila komentar, da je Gravity nova Vesoljska odiseja. Resnično ne vem, ali je bila kriva pavza, ali pa je bil kritik specializiran za šport. Kubrick se je ziher v grobu obrnil več kot enkrat.<br />
<br />
Ob izhodu iz dvorane ošvrknem številne internacionalne restavracije in Luciana, ki izgleda kot jaz. Utrujeno. Včasih je vikend v Rimu pametneje preživeti med domačimi štirimi stenami. Filme, ki jih že težko čakam, pa mi bo itak kmalu ponudil Mr. Streaming. Ob flaši hladnega Laškega, ki sem ga slučajno našla v trgovinici v centru (in kupila vse tri steklenice, ki so jih premogli), tudi home-tv-kino-night ni švoh. Who likes anacondas and the jungle anyway.Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-63348725646312545102013-10-20T00:25:00.000-07:002013-10-21T10:59:50.554-07:00Aperitivo forever! (II.del)Ker torej ne najdemo proste mize, se odločimo za aperitivo* kar v diskoteki. Ob vhodu poravnamo 25 eur, kar je nekaj več od normalne vstopnine. V ceno je všteta prva pijača in mini ruski bife. Ko vstopim, me prostor ne impresionira, diskoteka kot diskoteka, pač. Povsod v podobnem stilu, definitivno ne mojem. Dva šanka, plesišče, nekaj mizic in foteljčkov. Edina razlika je nenavadno veliko število ljudi za to (zgodnjo) uro.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMAXs4PtoL0HoRt76Na05ofjPD4Z7eYiC1Tt_Ws4xGyXsWRgYLpYhvPcZ0CxefC4ZDkCKo_L7jCwrp08ssIQu6cRWgocPlSByayN2fydCBaxocPMkrqqKM4UOvxy2T35dED8n-xTP647De/s1600/spritz-dosi1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhMAXs4PtoL0HoRt76Na05ofjPD4Z7eYiC1Tt_Ws4xGyXsWRgYLpYhvPcZ0CxefC4ZDkCKo_L7jCwrp08ssIQu6cRWgocPlSByayN2fydCBaxocPMkrqqKM4UOvxy2T35dED8n-xTP647De/s1600/spritz-dosi1.jpg" height="171" width="200" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr>
</tbody></table>
Med postopkom udomačevanja pomislim na kar lepo razdaljo, ki sem jo prehodila od parkirišča do kluba. Preverim situacijo in iščem prost plac kjer bi si spočila noge. Pogledam še zmeraj boleč gleženj in se kot Kvazimodo "odšlepam" do kavča na drugem koncu kluba. Ne bi bila Slovenka (in ni je bolečine), če se ne bi spotoma ustavila pri šanku in vnovčila svoj kuponček. Zrinem se skozi množico in natakarjem namignem, da obstajam. Ko od bolečine skoraj odneham mahati, me natakar končno porajta "<i>Cosa posso offrirle?</i>". Pogledam kričeč folk levo in desno od mene, ki vpije v en glas "Aperol spritz!" Očitno se aperitivo v Rimu enači s to pijačo. Natakar me nestrpno pogleda in jaz "A...a... Birra!".<br />
<br />
Ob požirku pivičke se premaknem do zofe in se ob izdihu tipa<i> "uf, kako je življenje žensk v petah težko"</i> zleknem po kavču. Še preden pa se zadnji centimeter moje zadnjice ugrezne v mehkobo fotelja, zaslišim krik za svojim hrbtom "<i>No! Signorina, mi scusi peró.</i>.". "WTF?!?" si mislim, ko zagledam natakarja, ki prišiba izza ovinka. "Ali imate zakupljeno mizo?" "Kakšno zakupljeno mizo?!?" si mislim. V Satchmu me tega še nikdar niso vprašali. "Gospa, mizo je potrebno rezervirati nekaj dni prej, cena po osebi pa je od 40-80eur." Ob izrečeni ceni začutim, da sem še dovolj pri močeh, da vstanem, trenutek za tem pa se zavem dejstva, da bom v čevljih (ki sem jih, telebajska, izbrala sama) preživela eno zelooo doooolgo noč. Še sreča, da ne izpustim piva, zadnje brezplačne pijače, s katero te premamijo v lokal, potem pa oberejo do kosti. Če imaš italijanski tank, lahko vso noč prevoziš dokaj ekonomično, če imaš slovenskega, zadeva postane bolj problematična... Malo pivo 10 eur, cocktail 8-14 eur, voda 5 eur,...<br />
<br />
Ob žalostnem pogledu na cene, me naenkrat razveseli edina stvar, ki me osreči zmeraj. Hrana. Iz kuhinje se vsujejo natakarji z mizami in pladnji, in v manj kot 15-ih minutah ustvarijo ruski bife. Tri vrste hladne testeninske solate, kus-kus, riževa solata, pečen krompirček, mičkeni zrezki v "kdobivedelkakšni" omaki, <a href="http://www.youtube.com/watch?v=dtKdymsTO-0">olive ascolane</a>, krompirjevi kroketi in <a href="http://www.delallo.com/articles/la-frittata-egg-dish-endless-possibilities">frittata</a>.<br />
<br />
Kmalu ugotovim, da je reakcija na brezplačno pojedino (ki smo jo seveda vsi pridno plačali z vstopnino in potem izbrisali iz spomina) internacionalna. Grabi, baši, potiskaj, hodi po nogah in v skrajnem primeru uporabi komolce. Moram priznati, da razlika med "pajzli" in "fensi šmensi" lokali ni velika. V prvih ti med prerivanjem v rebra buta torbica iz H&M, v drugih pač od g. <a href="http://www.louisvuitton.com/front/#/dispatch">Vuittona</a>.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjS7BrEINuLDbUdOLGXSYs0gPoS5CN5ELBsl5WSN-oiccfQgHZsF0QMWZUniqDSX_On7586evA1TafjcZeeEpCXZ6_FIec1zheP224MFMEA3EnjnRougXL7B0ZRHcrgYOe8eKw5X16ov1yh/s1600/httpspionaggiofashion.blogspot.it201111certe-volte-in-discoteca.html.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjS7BrEINuLDbUdOLGXSYs0gPoS5CN5ELBsl5WSN-oiccfQgHZsF0QMWZUniqDSX_On7586evA1TafjcZeeEpCXZ6_FIec1zheP224MFMEA3EnjnRougXL7B0ZRHcrgYOe8eKw5X16ov1yh/s1600/httpspionaggiofashion.blogspot.it201111certe-volte-in-discoteca.html.jpg" height="255" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Lepa, lepša, najlepša...</td></tr>
</tbody></table>
Ker sem zdoma že vso popoldne, z apetitom obložim krožnik z "vsega po malo" in se naslonim na kičast dekorativen steber v bližini. S krožnika pridno pobiram današnjo večerjo, ki seveda z zdravo italijansko/mediteransko kulinariko nima kaj za opraviti, in opazujem okolico. Vsi veselo "mažejo" svojo pašto, balansirajo s krožniki in iščejo prostor kamor bi vsaj za trenutek kaj odložili. Mlade dame z neokusno dragimi torbicami in petkami se nerodno prestopajo in trudijo pridržati krožnik bližje k ustom. Chanelove rdeče ustnice se sedaj še bolj mastno svetijo in ob glasnem čveku in mlaskanju lahko (nehote) opazim katere prigrizke so izbrale. Čar in zapeljivost vseh luksuz-damic v trenutku zbledi in narediti moram velik požirek piva da poplaknem omleto v pravo smer.<br />
<br />
Takrat pa se mi v spomin prikrade prijateljičin nasvet, da naj v vsaki stvari poskušam videti kaj pozitivnega. In res... Naenkrat se mi pogled razjasni in v <a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Bo%C5%BEanska_komedija">Dantejevem</a> 3. krogu Pekla prepoznam Raj. Pred seboj imam množico mladih ljudi, ki preživljajo večere skupaj, se smejijo, klepetajo... Hvala Bogu, da nam je dal le dve roki. Če bi imeli tretjo, bi tudi to noč zmagali asocialni posamezniki in mobile-zombiji.<br />
Na to moram nazdraviti. Častim pir!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixIk4s_FkYgpbcyF5sNzm7lyjC1QauYuAcnvizTjPQRkGsiBawpLlMvoc0AftMf3ciamPLzuMP-hlpi0X1ME0sflh3CHiZ68iDwARfpsc5xvOxhMnwhPzFLTPN67ucopXegUrl1SiNgWno/s1600/182367_3124584163980_640681433_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixIk4s_FkYgpbcyF5sNzm7lyjC1QauYuAcnvizTjPQRkGsiBawpLlMvoc0AftMf3ciamPLzuMP-hlpi0X1ME0sflh3CHiZ68iDwARfpsc5xvOxhMnwhPzFLTPN67ucopXegUrl1SiNgWno/s1600/182367_3124584163980_640681433_n.jpg" height="363" width="640" /></a></div>
<br />
<br />
<br />
<i>*aperitivo - je nekoč predstavljala pijača pred obrokom, ki naj bi vzpodbudila apetit. Dandanes predstavlja ritual; italijansko tradicijo, ki ji sledi predvsem mlajša in srednja generacija ter pogosto, zaradi "finger food-a" ob pijači, večerjo celo "uniči/izniči". Tipične pijače bi bile Sunbitter, Crodino, Campari in Aperol v raznih kocktail variantah.</i>Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-5534259014396714622013-10-20T00:24:00.000-07:002013-10-24T06:31:08.803-07:00Aperitivo forever! (I. del)Sem oseba "na komot". Ne bi pretiravala in rekla, da sem penzonistka (čeprav tudi ti postajajo vse aktivnejši), vendar sem po Darwinovo zagotovo kakšna podvrsta zapečkarjev. Po dolgem dnevu in z večerjo "na varnem" se neznansko rada razlezem po kavču, zabubim v nesramno mehek (in, res je, izredno idiotski)<a href="http://www.youtube.com/watch?v=ccE49H6Ctho"> Kanguru</a> ter ob dobrem filmu s fantom premlevam trače zadnjih 24-ih ur. Tovrstno večerno opravilo opravičujem z dejstvom, da sem prestopila 30-ko in se tako zame "zapravljanje večerov" pravzaprav spodobi.<br />
<br />
Tako so dnevi, ko se mi poruši hormonsko in posledično tudi presodno ravnovesje, redki. Takrat bi ŽIVELA! Šla bi ven, da vidim "kaj dogaja". Pozneje si velikokrat mislim, da pregovor<i> "Pazi kaj si želiš, ker se morda uresniči"</i> drži.<br />
<br />
V vsaki državi, v vsakem mestu, v vsakem selu veljajo nepisana pravila o večerno-nočnih izhodih. Če si turist, si zaščitena vrsta in noriš po svoje. Če pa se želiš po kameleonsko zliti z množico domačinov, je najbolje, da slediš čredi in se tako varneje prebiješ skozi divjino. Izbereš si lahko le vlogo... Petelin, bevskač, sluzavec, opica, papagaj, krava,... Lahko si tudi koza. Teh se tukaj najde kar veliko.<br />
<br />
Glede na izbiro vloge najdeš pravi "outfit" in se oborožiš z debelo denarnico. Tukaj lahko za 20 eur namreč narediš le krog po lastnem parkirišču. Za Italijanke splošno velja, da so "spedinane u iber", s čimer se sicer ne bi popolnoma strinjala.<br />
<br />
Prva dilema so torej bila oblačila. Za celo noč "v divjini" bi potrebovala nekaj udobnega, za zlitje z množico v rimski diskoteki pa kaj bolj pikantnega in drzno prekratkega, ki po zakonu ne sme biti udobno. Odločim se, da potrpim. Čez rit potegnem kavbojke, ki niso videle "e" od elastana in mi tako za nekaj ur zaustavijo prekrvavitev v spodnji delu telesa. Morda še bolje tako, ker mi hudo visoke pete vse pogosteje pošiljajo boleče signale do mojih možganov. Razmečem majice in izberem tisto, ki mi "najbolj podaljša vrat", vse do naparfumiranih push-up hribčkov. Hitro pograbim še verižico in zapestnico. Čez dnevni make-up napacam dodaten sloj maskare in to je to. <i>Pronta</i>! Pograbim torbico in <i>andiamo</i>!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiobdDfbsQ4FFuw8jt10QJuNArwPYbriO4eVKMVt_jXcaFlm64JrmzKdf1aA3AU29Bk1s9PAULuA1lDiwQWJ-Y3sUHdE14aUBoR8LyujfiCxfyQ3_cnt6YKNM_TLfydAaH8_t8AZsKUMnDg/s1600/three-negroni-sbagliato-with-typical-aperitivo-snacks.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiobdDfbsQ4FFuw8jt10QJuNArwPYbriO4eVKMVt_jXcaFlm64JrmzKdf1aA3AU29Bk1s9PAULuA1lDiwQWJ-Y3sUHdE14aUBoR8LyujfiCxfyQ3_cnt6YKNM_TLfydAaH8_t8AZsKUMnDg/s1600/three-negroni-sbagliato-with-typical-aperitivo-snacks.jpg" height="212" width="320" /></a></div>
Dogovorjeni smo za aperitivo* in noč v diskoteki. Tukaj je čas za aperitivo nekje med 18:00 in 20:00, tako da, po štajerskih razmerah, od doma odrinemo po kosilu. Priznam, da se v dnevni svetlobi počutim dokaj neumno. Čez 20 min vožnje se srečamo s prvimi prijatelji in glasujemo za "lokacijo večera". Po Murphy-ju zmaga klub na drugem koncu mesta. Dodatna urca vožnje.<br />
<br />
Ko prispemo, z olajšanjem ugotovim, da je na parkirišču še kar nekaj prostih mest. Nenadoma pa se pred avtomobilom pojavi tip in se gre amatersko pantomimo. Ker debelo bulim v čudaka, mi fant hitro namigne, da naj pripravim nekaj drobiža. Pogledam še bolj zmedeno, on pa "Tip nakazuje prosta parkirišča, kar je v Rimu nekaj povsem normalnega." (naj omenim, da je "normalno" tukaj skoraj sinonim za ilegalno). Ob misli, da je parkirišče plačljivo, da nisem slepa in da je jih je ostalo še kar nekaj, izdavim "NORMALNO???". Kmalu mi vsi prisotni v en glas razložijo, da je bolje, če parkiramo takoj. Če ne želim popraskanega avtomobila, razbitega ogledala ali preluknjanih gum, pa naj raje pripravim kakšen Euro. In jaz v šoku "Kaaaaj???" "Tukaj je džungla. Spada k mafiji." umirjeno odgovorijo, kot da bi bilo to nekaj povsem vsakdanjega.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1PIDVghKyybj-U91uEjArPVhfQsx4q6IKg2N2m1xBrZNASwcoGx4jhhTQzYb_n636S5N3gYoA6_0FUhoN4h0RU_Ba7gHgyMJ8rrqDxy_H61i5aoMcPiwR7x1CjWXrSStL9FpG3wz-tiLW/s1600/20120511_parcometri.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1PIDVghKyybj-U91uEjArPVhfQsx4q6IKg2N2m1xBrZNASwcoGx4jhhTQzYb_n636S5N3gYoA6_0FUhoN4h0RU_Ba7gHgyMJ8rrqDxy_H61i5aoMcPiwR7x1CjWXrSStL9FpG3wz-tiLW/s1600/20120511_parcometri.jpg" height="320" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Izvirnost ne pozna meja</td></tr>
</tbody></table>
Medtem se odpravimo do parkomata, ki, kot večina stvari tukaj, ne deluje. Fant mi prijazno namigne, naj se odstranim, ker očitno zadeve ne obvladam. S prsti začne šariti po odprtini za drobiž in izvleče majhno jekleno sponko. Za sponko pa se vsuje še dobrih 5 eur!!! Svetovno! To bi lahko bila tudi moja nova služba. Zaslužila bi več kot s sedenjem v pisarni.<br />
<br />
Sprehodimo se po ulici, da bi odkrili prosto mizo in si privoščili kozarček. Medtem, ko nam fantje ob njihovi "<i>romanisti contro laziali</i>" debati sledijo, me "dame" so-zvočno kopitljamo spredaj. Ob komentiranju življenja drugih in debatah o torbicah, zapestnicah in čevljih imam bolj malo za pripomniti, zato sem tiho. Zamišljeno opazujem čevlje kolegic in ugotavljam, da so modeli, ki so bili pred leti rezervirani za muzanje ob drogu po polnoči, postali nekaj povsem običajnega. Svet se je resnično spremenil...<br />
<br />
Takrat pa se zasidram. Prav ste prebrali. Zasidram, zaštekam, zakajlam, vpiknem med znamenite rimske <i><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Sampietrini">sampietrine</a></i>. Z muko izvlečem odrgnjeno (hvala bogu, ne zlomljeno) peto in boleč gleženj ter odšepam naprej. Uffaaa... Hoja po njih bo za zmeraj ostala skrivnost Rimljank.<br />
<br />
Kljub krizi v Italiji ne najdemo prostega stola, kaj šele mize. Za povprečen aperitvo se tukaj odšteje od 8-12eur, kar je izredno ugodna cena, upoštevajoč, da pijača sama stane 5-8 eur. Številni mladi tako po službi izkoristijo priložnost in z aperitivom nadomestijo večerjo. V primeru, da se ne zadovoljite s koščki omlete, testeninsko solato, kakšno olivo in nekaj čipsa, pa je potrebno seči globlje v denarnico.<br />
<br />
---> <i>se nadaljuje</i> :)<br />
<br />
<br />
<i>*aperitivo - je nekoč predstavljala pijača pred obrokom, ki naj bi vzpodbudila apetit. Dandanes predstavlja ritual; italijansko tradicijo, ki ji sledi predvsem mlajša in srednja generacija ter pogosto, zaradi "finger food-a" ob pijači, večerjo celo "uniči/izniči". Tipične pijače bi bile Sunbitter, Crodino, Campari in Aperol v raznih kocktail variantah.</i>Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-88235519379297262652013-09-20T04:59:00.000-07:002013-09-20T07:04:19.915-07:00Svet kulinaričnih znanstvenikovVaja dela mojstra. Definitivno drži. Pred kratkim sem namreč ugotovila, da je meni manjka kar nekaj.<br />
Zmeraj sem imela rada obiske. Totalna sprostitev ob koncu tedna. Vedela sem kdo je vegetarijanec, kdo sladkosneden in kdo gurman, vsaka večerja pa je bila priložnost, da z eksperimentiranjem v kuhinji navdušim svoje goste.<br />
<br />
Ob selitvi v Rim sem si mislila, da se selim "le čez mejo". Napaka! Kmalu sem ugotovila, da sem se (kulinarično gledano) preselila v drugi solarni sistem. Te lekcije so me naučili prvi obiski. Bili so napovedani za vikend. Fantovi prijatelji, simpatična para, Italijani.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdwK8jm_uU-p_uZsFiArGEv0mDBqzNXI1tEAyubYWLcuI8Cl-QBPOfY_L5KLQEU3qBGCneDSewYSvF9_mEMFa1l_k3T2l2vfoRR88t3YZl9Y6HfeDQA2hyphenhyphenbs5liDIvZOJtJO1RO3YMCWma/s1600/images.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdwK8jm_uU-p_uZsFiArGEv0mDBqzNXI1tEAyubYWLcuI8Cl-QBPOfY_L5KLQEU3qBGCneDSewYSvF9_mEMFa1l_k3T2l2vfoRR88t3YZl9Y6HfeDQA2hyphenhyphenbs5liDIvZOJtJO1RO3YMCWma/s1600/images.jpg" height="320" width="224" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Homo Sapiens Casalingus</td></tr>
</tbody></table>
Po nekaj propadlih poskusih z mehiškimi in slovenskimi kulinaričnimi dobrotami (ki tukaj veljajo za eksotiko) sem se resnično želela izkazati. Kuhanje in gostoljubje tukaj cenijo (in obvladajo), zato sem tudi sama želela vsaj enkrat zablesteti kot prava <i><a href="http://www.spletni-slovar.com/italijansko-slovenski/casalinga">casalinga</a></i>. Napaka again! Tukaj <i>casalinge</i> sicer še ne spadajo med ogrožene vrste, vendar so kljub temu izredno cenjene, tekmovati z njimi, pa je vnaprej obsojeno na propad. Govorim iz izkušenj.<br />
<br />
Odločila sem se torej da grem "na ziher" in izbrala (po slovenski logiki) najbolj "na izi" meni. V Rimu namreč ne zadostuje, če na mizo "rukneš" narezek, odpreš steklenico rdečega in belega ter kot vrhunec vljudnosti dodaš "Bi kdo še kozarec vode?". Neee... Tukaj gre lepo vse po vrsti. <i>Aperitivo, <a href="http://www.spletni-slovar.com/italijansko-slovenski/antipasto">antipasto</a>, primo piatto, secondo piatto, <a href="http://sl.pons.eu/prevod/italijan%C5%A1%C4%8Dina-sloven%C5%A1%C4%8Dina/contorno">contorno</a>, </i>sadje in<i> <a href="http://okusno.je/clanek/kuhinje-sveta/evropske-kuhinje/italijanska-kuhinja/najboljse-italijanske-sladice.html">dolce</a>,</i> nato pa kavica in <i>digestivo. </i>Skratka, mala malica za dipl. organizatorko z diplomo iz kulinarike. Ponovno... Napaka!<br />
<br />
Moj planiran meni:<br />
<ul>
<li>aperitivo analcolico (ker ne začenjajo radi z alkoholom),</li>
<li>antipasto: pršut, mozzarella in olive,</li>
<li>primo piatto: testenine z bolognese omako,</li>
<li>secondo piatto: meso ali ribe,</li>
<li>contorno: blitva<i>,</i></li>
<li>dolce: mešano sadje in<i> <a href="http://www.youtube.com/watch?v=PgwGx_4SAkY">tiramisu</a></i>,</li>
<li>kavica in <i><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Grappa">grappa</a>.</i></li>
</ul>
Tako, lista pripravljena, gremo v "šoping". Prva postaja, sadje. Pograbim vsega po malem in limone za mojo ribico. Odkljukano!<br />
Šibam do delikatese. Pograbim številko. Le te so bile, zaradi genetskega nerazumevanja pomena čakalnih vrst, najbrž izumljene v Italiji. Pogledam na ekranček nad pultom, 28. Pogledam svoj listek, 46. Super. Na vrsti bom nekje naslednji teden. Veselo "odrolam" svoj voziček med police. Bolognese omako sem pripravila že dan prej, potrebujem le testenine. Ob pogledu na uro se spotim in preračunam preostali čas do prihoda mojih "potencialnih prijateljev". V žepu se oglasi moj mobi. Kliče moj dragi, ki preverja, kako daleč sem z nakupom. Ponovim mu planirani meni in v "vozek" vržem vrečko špagetov. Takrat pa bomba...<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5vJRGejsADWuhFtVogukUy99hNh8sxjwsrocwYnhwVO6aj8v1bj-KkR0Wf_A8Qf_isvfp8d67Ni3WP3ymsSD3ZqzRuQX0Hm5GEtM_4iITD1Vw4PzvxrRYYv9_gwEw-kyFIA-o9R81pIC8/s1600/supermercato-carrello-spesa.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi5vJRGejsADWuhFtVogukUy99hNh8sxjwsrocwYnhwVO6aj8v1bj-KkR0Wf_A8Qf_isvfp8d67Ni3WP3ymsSD3ZqzRuQX0Hm5GEtM_4iITD1Vw4PzvxrRYYv9_gwEw-kyFIA-o9R81pIC8/s1600/supermercato-carrello-spesa.jpg" height="212" width="320" /></a></div>
"Kako bolognese?? Omaka je pretežka za ta meni. Naredi raje<a href="http://okusno.je/recept/peresniki-allarrabbiata"> </a><i><a href="http://okusno.je/recept/peresniki-allarrabbiata">all'arrabiata</a> </i>ali<i> <a href="http://www.coolinarika.com/recept/spaghetti-all-amatriciana/">all'amatriciana</a></i>, ali pa kar aglio-oglio." (olje in česen??.. za nas Slovence to ni niti omaka!). "Pa pazi katere testenine boš vzela. Saj veš, ne moreš mešati kar vsega povprek. Penne za arrabiato, spaghetti ali bucatini za amatriciano ali pa aglio-oglio, orecchiette za brokoli, tagliatelle ali trenette za tartufe,... Pa pazi ali bo pasta liscia ali rigata. Za amatriciano vzemi <a href="http://www.najdi.si/recepti/enciklopedija/guanciale">guanciale</a> in nikakor slanine! Aja, kakšno omako si že imela v mislih?"<br />
Tik pred eksplozijo v glavi odgovorim "O.k., o.k., za "pašto" boš poskrbel ti. Kaj naj kupim???"<br />
Primo piatto - odkljukano!<br />
<br />
Medtem ko se vračam k delikatesi, v glavi ponavljam italijanske stavke. Končno na vrsti. "Due etti di prosciutto crudo, per favore" povem ponosno. In atomska... "<i>Parma, San Daniele ali di Norcia</i>? Sladkejšega? Manj mastnega? Kompaktnejšega ali da se v ustih stopi?" Že hočem zakričati "Porca M*****!!!" (pa se spomnim, da sem preblizu Vatikana). Ker nimam pojma odgovorim "Najboljšega!".<br />
<br />
<div style="text-align: left;">
</div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKuqU1hoO4-QYE73nqG2edCUPbBIc5h1sgrKWWQjKaWPi4QQzhisSEgXvjpPxm7RNz2rBDz3FGsBgv8_grQqRdCk7bm8hBcfJRMtvGPRpXGnMHSTmbOjF5LvS5QhhLzWuVL2D_FKJ0Sri4/s1600/francobollo-mozzarella-grande.png" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKuqU1hoO4-QYE73nqG2edCUPbBIc5h1sgrKWWQjKaWPi4QQzhisSEgXvjpPxm7RNz2rBDz3FGsBgv8_grQqRdCk7bm8hBcfJRMtvGPRpXGnMHSTmbOjF5LvS5QhhLzWuVL2D_FKJ0Sri4/s1600/francobollo-mozzarella-grande.png" height="267" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">1001 oblika mozzarelle</td></tr>
</tbody></table>
"Še kaj?" in jaz "Si, un pó di <a href="http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/9810/Mocarela">mozzarella</a>, per favore." Prestrašeno čakam na odgovor, potem pa rafal...<br />
"<a href="http://www.najdi.si/recepti/enciklopedija/burrata">Burrata</a> ali klasična? Kar kravjo ali<i> mozzarello di bufala</i>?"<br />
"Vsega po malo, prosim."<br />
"Buffala je lahko Campana? Bi rada, da je lavorata a mano? In navadna..? Potrebuješ <i>bocconcini, treccia,</i> <i>cigliegine, ovoline, nodini</i>...? Imamo vse. Jo rabiš za solato <i><a href="http://jazkuham.si/solata-caprese-recept-1706">caprese</a></i>?"<br />
Že pri tretji besedi sem dobila glavobol. S kapljicami "švica" na hrbtu s prstom pokažem na belo plavajočo tenis žogico pred mano. Ko mi poda vrečico, globoko vdihnem, da se ne bi zvrnila med ostale "sirčke" in z zadnjimi močmi nadaljujem svoj maraton. Kaj maraton... Bolj slalom glede na gnečo v štiri milijonskem mestu, kjer vsi potrebujejo "nekaj malega iz trgovine". Torej, antipasto - odkljukano!<br />
<br />
C****!!! Pozabila sem olive. Ponovno številka, vrsta, nakup in ogromna izbira. Tokrat sem med številnimi (mogoče od groze) vsaj znala izbrati. Domače <i>Gaeta</i> iz Lazia. Odkljukane!<br />
Če bi imeli oddelek z orožjem, bi stopila po pištolo. V redu bi bila tudi tista "oldtajmerska", ki se sproži le enkrat. En metek bi popolnoma zadostoval.<br />
<div>
<br /></div>
<div>
Po poti do blagajne vzamem še dva morska lista. Olivno olje imam doma. Bog ne daj, da bi po ribi polila tega iz supermerkatorja. Dvojni ribji umor!</div>
<div>
Poiščem še<a href="http://www.youtube.com/watch?v=PgwGx_4SAkY"> jajčka, mascarpone in savoiarde, marsalo</a> pa preskočim, ker je predraga. Smetane tako ali tako ne potrebujem, ker bi mi tukaj ob desertu odrli kožo, če bi izvedeli, da sem jo vmešala v tiramisu.</div>
<div>
<br /></div>
<div>
Od pijače vzamem le Sanbittér, saj so vsi gosti italijani, kar pomeni, da nas bo šest v 3-4 urah popilo (niti) eno buteljko. Ob blagajni zardim ob misli, da s prijateljico ob "večernem ženskem čveku" brez težav buteljko izprazniva sami.</div>
<br />
Ko prispem domov, odložim mozzarello di bufala na varno v kuhinjo. Za njo sem odštela preveč denarja, da bi se mi ob nizki temperaturi v hladilniku uničila. Hitro se stuširam, pripravim večerjo in počakam goste. Po treh urah žvečenja in klepetanja se zadovoljna (in mrtva) zvalim v posteljo.<br />
Sanjam lepe sanje. Mozzarellaste.Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-1118725012200740022.post-49635067923236051262013-09-10T07:32:00.001-07:002013-10-21T04:20:24.668-07:00Po bicikel, pa v Amsterdam!<span style="font-family: inherit;">Še pred kratkim sem se vsa nemirna in nervozna zbujala v mehki postelji "f totem Maribori". Moja prva misel je bila, da sem vkorakala v drugo polovico dvajsetih in da s svetlobno hitrostjo šibam v smeri tridesetke! Diplome še nisem imela v žepu, kaj šele pametne službe. Samska, brez otrok in brez pravega cilja ter z žarečim napisom v mislih... Adijo pamet, zapravljam življenje!!!</span><br />
<span style="font-family: inherit;">Nato se je vse obrnilo na glavo. Preselila sem se v Rim in ugotovila... Ah, kaj ugotovila, diplomirala sem iz izgubljanja časa. Dobesedno.</span><br />
<span style="font-family: inherit;"><b>Rim je džungla</b>. Vsaj kar se prometa tiče. Le redka stanovanja v "centro storico" so ostala v lasti domačinov, saj so jih povečini pokupili Američani, Angleži in drugi tujci. Tako se "nas" večina v službo prebija iz obrobja mesta. Ta pot, iz Peker v center Maribora, pa se lahko tukaj razvleče tudi na 15 km. Kilometri prevoženi z 2 km/h, po polžje, torej živce-parajoča varianta.</span><br />
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiaepT_wYuCwfMLBOtgG2ILXo9o6SiLGVokVpu1RAgH7qjMsXmiII3o48hRnjEcTMMd__TwBRTYnZsGM66bXIPcIRldM2vuGGaCE8yn-yW9v2bl1all_2Io-iNQ4puyjf8Lw6PpKzpHBzD7/s1600/promet+v+Rimu.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><span style="font-family: inherit;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiaepT_wYuCwfMLBOtgG2ILXo9o6SiLGVokVpu1RAgH7qjMsXmiII3o48hRnjEcTMMd__TwBRTYnZsGM66bXIPcIRldM2vuGGaCE8yn-yW9v2bl1all_2Io-iNQ4puyjf8Lw6PpKzpHBzD7/s320/promet+v+Rimu.jpg" height="240" width="320" /></span></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Razgled iz avtomobila v "rush-hour"</span></td></tr>
</tbody></table>
<span style="font-family: inherit;">Če ti odpove klima (kot trenutno meni), si pečen. Izbiraš lahko le kako boš preživel svoje poslednje trenutke. Umreti v potujoči pečici ali odpreti okno in se zadušiti od smoga?!? V nevarnosti si tudi, če se slučajno za naslednja prosta dva metra ne premakneš dovolj hitro. Naenkrat se v enem izmed sosednjih vozil pojavi nekdo, ki je še bolj anksiozen kot ti in ti s sočnimi besedami slikovito opiše, kaj vse bi se "dalo delati" s tabo, tvojo mamo, sestro, itd. V takšnem primeru se lahko odzovemo verbalno ali neverbalno tudi kadar ne premoremo notranjega zaklepanja. V resnici tovrstni italijanski osebki ne predstavljajo nevarnosti, ampak služijo le popestritvi in hitrejšemu minevanju časa "med plehom". </span><br />
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Bog ne daj, da se kje v bližini zgodi nesreča. V tem primeru upaš, da si v predalu pozabil kaj "pametnih" CDjev in da deluje Facebook povezava. Med urami, ki minevajo, pa že prežijo nove nevarnosti. Izpraznjen akumulator, prazen tank, lakota in klavstrofobija (<i>been there, done that</i>). Še najbolje se je <i>zazombirati</i> (beri: se preleviti v zombija) in "just go with the flow".</span><br />
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Preklinjaš avto in visoko zavarovalnino, ki jo plačuješ vsakih šest mesecev, in se sprašuješ, zakaj raje ne kupiš mesečne za 35 eur in se pridružiš svetu javnega prevoza. Potem pa se spomniš dni, ko center zaprejo za vsa vozila s motorjem starejšim od EURO4 ali pa se igrajo s parnimi in neparnimi številkami registrskih. Glede na to, da nas ima tukaj večina "majhne porukane kripe", so tovrstni dnevi improvizacije neizbežni. Tako tudi sama kdaj pa kdaj pohitim do vlaka z željo, da bi se zlepila s prepoteno internacionalno gmoto turistov in priseljencev. Med vožnjo se zamotim z opazovanjem vagonov, ki švigajo mimo, in branjem grafitov v neverjetno izvirno "zavoženi" angleščini. </span><br />
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: right; margin-left: 1em; text-align: right;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJa0GsSeZlWSZmWg_CAoZCbIFt0a6BWELf_BijOL5WZdpNaAXwlYlHC6yeT5u4VZxa5bYcPio1nybOt_wjmcjnLjKuPKsJIXwhwV8l_jmnElHxLIxvgQLg8w2P1D4V7dS9NbQZEnF0bsbe/s1600/Metropolitana-Roma1024x764.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><span style="font-family: inherit;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJa0GsSeZlWSZmWg_CAoZCbIFt0a6BWELf_BijOL5WZdpNaAXwlYlHC6yeT5u4VZxa5bYcPio1nybOt_wjmcjnLjKuPKsJIXwhwV8l_jmnElHxLIxvgQLg8w2P1D4V7dS9NbQZEnF0bsbe/s320/Metropolitana-Roma1024x764.jpg" height="238" width="320" /></span></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Metro: Mi se radi stiskamo.</span></td></tr>
</tbody></table>
<span style="font-family: inherit;">Končno se prebijem do metropolitane. Ob 9:00 se začne že tisoča stavka, zato pohitim, da bi ujela zadnji metro. Linija C pa je tako ali tako v izgradnji že sto let, saj je podzemlje Rima posejano z arheološkimi najdbami kot švičarski sir z luknjami. Predvidevam, da bo linija C najbolj ovinkasta linija v zgodovini človeštva.</span><br />
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Tako torej grabim svojo torbico in se izogibam romkinjam z dojenčki ter osebam s "sumljivim obrazom". Vsi potniki se opazujemo v smislu "kdo bo koga". Končno izstopim in tečem do avtobusne postaje. Ošvrknem elektronsko tablo z voznim redom. Ne dela. "Pride, ko pride" mi namigne gospa ob boku. In ko zares pride, je avtobus tako poln, da ne morem niti vstopiti. Počakam naslednjega. Sledi ponovno prerivanje in gužvanje. In le dočakam... Prispela!</span><br />
<span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<span style="font-family: inherit;">Apatična in skoraj depresivna ob misli, da sem ponovno izgubila nekaj ur življenja za nič, zagledam "<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Pizza_al_taglio">pizza al taglio</a>" ob postaji. Vstopim, naredim vroč mozzarellast grižljaj sveže peč<span style="background-color: white;">ene <a href="http://www.zurnal24.si/pica-margerita-je-samo-ena-clanek-63801">margherite</a>.</span>..mmmmm...</span><br />
<span style="font-family: inherit;">In vse je pozabljeno.</span>Anonymoushttp://www.blogger.com/profile/06013266825283842127noreply@blogger.com2